Predstavljen bo tradicionalni, psihometrični, pedagoško psihološki in celostni pogled na ocenjevanje. Spoznali bomo različne vrste, namene in učinke preverjanja in ocenjevanja, s poudarkom na razliki med ocenjevanjem (rezultatov) in sprotnim spremljanjem napredka ter dajanjem povratne informacije.

Znotraj tega bolj podrobno:

• Oblikovanje jasnih kriterijev kakovostnega znanja, ob pomoči taksonomij ciljev oz. učnih izidov (Bloomova, Marzanova, Biggsova taksonomija),
• Sestavljanje kakovostnih vprašanj in nalog v skladu z izbrano taksonomijo; odnos med odprtimi in zaprtimi nalogami oz. vprašanji,
• Netradicionalni načini preverjanja in ocenjevanja (samoocenjevanje, vzajemno ocenjevanje, dnevniki prakse, portfolio, kompleksnejši izdelki, poročila, projekti, rezultati skupinskega dela…), ki naj bi povečali samostojnost in odgovornost študentov ter zvišali kakovost učenja in znanja
• Avtentično ocenjevanje, kjer ocenjujemo študente v realnih situacijah prakse zunaj šolskega okolja,
• Ocenjevanje z razširjenimi shemami, ki omogočajo celovito oceno študentovega znanja in veščin,
• Umetna inteligenca v ocenjevanju, ki avtomatizira in personalizira ocenjevanje, zagotavljajoč takojšnjo povratno informacijo, omogoča problemsko zastavljene naloge itd.,
• Medvrstniško ocenjevanje pri na študenta osredinjem poučevanju, kjer študenti sodelujejo v ocenjevanju svojih vrstnikov, razvijajoč kritično mišljenje in razumevanje kriterijev,
• Kvalitetna povratna informacija, ki je usmerjena na izide, postopke in samoregulacijo učenja,
• Preprečevanje plagiatorstva, saj je v digitalni dobi ključno uporabljati orodja za prepoznavanje plagiatorstva in spodbujati akademske vrednote.